Prvi vtisi z otoka večne pomladi

Ko sva se odločila, da greva na Gran Canario, sva imela do odhoda še dober mesec časa za vse. Imela sem občutek, da je to še cela večnost, toda vsi ti dnevi so se odvili tako hitro… In nato naju je do odhoda ločilo le še 12 ur.

V torek zjutraj sva spakirala obe kolesi… mojega Specializeda in Blaževega Scotta. V ti dve škatli sva dala še nekaj oblek in čevljev. Nato sva napolnila še dva nahrbtnika in eno potovalko. Skupaj je naneslo kar 95kg prtljage.
20160506_101320-2Ne bom lagala, slovo od domačih ni bilo lahko. Videti solzne oči, najbližje objeti za trenutek in se hkrati zavedati, da odhajaš 4000km stran…
No, oni vsaj vedo, da se vrnem že čez 7 mesecev… toda moja Skadi tega ne ve. Me bo vsak dan naslednjih 7 mesecev razočarano čakala?
Ob tej misli se mi je dobesedno trgalo srce in če bi se po odhodu le še enkrat samkrat obrnila nazaj, bi najbrž ostala kar doma.

Pri Blažu doma smo nato igrali Tetris. Kako zložiti dve kolesi, dva nahrbtnika, eno potovalko in tri ljudi v avto? Skoraj nemogoče.

Blaževa mami naju je zvečer odpeljala v Ljubljano in tam smo se poslovili. Nato sva se naložila v GoOpti in od tam smo se okrog 22:30 ure odpeljali proti Milanu. Večino časa sva dremala, nekajkrat smo se ustavili in nekje okrog 3:30 zjutraj prispeli. Letalo sva imela šele ob 6:50 uri.
Na njem sem zaspala še preden smo vzleteli in dremala naslednje tri ure. Zadnjo uro sva bila oba že sita vsega sedenja in cela »zlomljena«.

20161022_133135
Pristala sva ob 11:00 po lokalnem času-(Gran Canaria je 1 uro nazaj).
Dobila sva na prtljago, nato pa z ostalimi, ki so rezervirali avto v isti Rent a car družbi, počakala na španca, ki naj nas bi nato s kombijem in prtljago odpeljal do naših avtov.
Seveda se je zakompliciralo pri nama, ker sva imela toliko prtljage, da je ni mogel naložiti v kombi. Tako sem jaz ostala na letališču s prtljago, Blaž pa se je s kombijem odpeljal po najin avto. Samo upala sem, da bo dovolj velik, da bova vse stvari lahko v Maspalomas prepeljala naenkrat.

20161019_124206Po tem ko sem tam čakala že več kot pol ure, mi je Blaž javil, da je dobil avto, ampak se noče prižgat. Zaradi tega je mogel na recepcijo, da so mu zamenjali ključ. Po dobri uri se je pripeljal na letališče. K sreči sva v najinega Forda spravila vse, toda že takoj na avtocesti so začele utripati vse lučke, kazalci so skakali, tako da sva zavila direktno nazaj do Rent a car-ja. Tam je delavec ugotovil, da je z avtom res nekaj narobe, zato sva dobila drugega. Ko nama jenastavljal jezik na GPS-u v avtu naju je vprašal, če bi ga želela imeti v angleščini. In midva vsa zmešana od poti, sva mu odgovorila “može i hrvatski”. Seveda ni ničesar razumel in na ta račun sva se še veliko presmejala. In tako sva se končno, po skoraj dveh urah lahko odpeljala v Maspalomas.

20161019_161500
V trgovini Free Motion, kjer se bova tudi zaposlila, sva bila dogovorjena z Avstrijcem Ottom, da nama pokaže stanovanje, ki ga oddaja.
Ko smo se pripeljali do zunanjega vhoda je odklenil vrata z ulice in pred nama se je naslikal bazen in več hiš, ena ob drugi. Vstopili smo v eno od njih, sodobno opremljeno, s tremi kopalnicami, petimi spalnicami, pravzaprav vilo, preveliko za naju dva.
Otto nama je povedal, da skupaj s kolegom Martinom oddajata te zakupljene hiše večinoma gostom, ki pridejo na Gran Canario za teden ali dva, ter da je ena hiša namenjena 8 do 10 ljudem. Te osebe si potem delijo kuhinjo in dnevno sobo.
Midva torej nisva idealni stranki, ker bova na Gran Canarii 7 mesecev. Z Ottom se dogovorimo, da ostaneva v tej hiši, dokler ne najdeva nekaj drugega, manjšega, stanovanje samo za naju. Otto se strinja, in tako postanemo sostanovalci in že skoraj sodelavci.

Ko se z Blažem razpakirava se zapeljeva do najinega bodočega delovnega mesta, enega največih kolesarskih centrov v Evropi – Free Motion. Tam dela že drugo leto tudi Sebastijan, oseba, ki je “kriva” da sva se midva sploh preselila v tople kraje. Sebastijan, ki me je v Sloveniji s svojo trgovino Soča Bike Center sponzoriral za Ultrabalaton, nama je dal potrebne kontakte za delo ter tudi za bivanje na Gran Canarii. Brez njega se vsega tega najbrž nebi lotila že letos.

20161020_104814
Zvečer sva oba takoj padla v komo. Mogla sva se dobro naspati, saj naju je naslednji dan čakal razgovor za službo.
Zjutraj se odpraviva na prvi tek proti morju. Še vedno ne dojamem, da se čez en teden ali 10, ali 14 dni ne vračam domov, pač pa je to moj novi, začasni dom. Hudo! 🙂

Popoldne, po dolgem pogovoru s šefom Alexom, Juaquinom in Bjornom v Free Motionu, sva dobila službo v oddelku pick upa. Dogovorimo se, da si pred vikendom urediva vse papirje potrebne za delo in potem lahko začneva že v začetku naslednjega tedna (od 24.10. naprej).

20161020_181036
Zvečer, po uspešnem dnevu greva na kratko razvrtet pedale v hrib na razgledno točko, na višini 480m nad morjem. Pogled navzdol je čudovit in že se veselim dni, ko bom lahko meter za metrom spoznavala in odkrivala ta otok.

Zaenkrat težko povem kaj več o samem življenju na Gran Canarii, ker sva tukaj šele dobrih 24ur. Vse kar lahko trenutno zatrdim je, da zime niso hude, ker imamo čez dan 36° C, da pred prehodom za pešče ne čakaš niti sekunde, ker vsak avto takoj ustavi, da tukaj na vsakem koraku rastejo različna eksotična sadna drevesa in da me zjutraj zbudi ptičje petje.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s