Kot bullyji iz prvega razreda

Vsak se jih spomni. Tistih nasilnih otrok iz šole, ki so se imeli za največje carje. Tistih, ki so pogosto pokasirali kak vzgojni ukrep in so delovali, kot da jim je vseeno za cel svet. Tistih, ki so se vedno spravljali na nekaj izbrancev in jih ustrahovali ali se norčevali iz njih zaradi brezveznih razlogov. Npr. ker so imeli čudno majico, drugačno frizuro, par kil preveč ali očala…
In tudi če sam kot otrok nisi spadal med nesrečneže, ki so se vedno mogli braniti pred bullyji, si se jim vseeno raje izogibal. Če si jih od daleč zagledal na poti domov si raje prehodil kakšno ulico več, da si se jim v velikem loku izognil.

Ko odraščaš se ti zdi da je takih ljudi vse manj. Večina si prizadeva urediti življenje preko študija, zaposlitve, ustvarijo si družine in v vsem tem delu jim niti na pamet ne pride več, da bi se norčevali iz ljudi.

Opažam, da se norčevanje iz ljudi v odraslosti prestavi na še bolj banalne primere. Npr. na način prehrane, na odločitve o tem kako boš živel. Razlika je le v tem, da odrasli večinoma nimajo jajc in ti za razliko od otrok ničesar več ne upajo povedati v obraz.

Opažam, kako je v tem našem Zasavju pa tudi drugje, karnaenkrat postalo kul, če te “boli patak” za cel svet razen za lastno rit in za tistih par kolegov, ki so isto “kul” kot ti. Kako je postalo “kul”, če se znaš delat norce iz tistih, ki ne sledijo večinskemu prepričanju kot ovce.
In za razliko od teh bullyjev, ki se tiho posmehujejo, sem jaz svoje mnenje pripravljena napisati jasno in glasno, ker imam jasna stališča in se ne obračam kot piha veter. Ni se mi treba skrivat za masko kot “carji”, okrog svoje družbe. Zakaj bi se, ko pa vsi vedo kakšna sem v resnici?

Veganstvo je nekaj, v kar verjamem. Mesa ne jem že skoraj 10 let, torej sledim tej filozofiji precej dlje kot je veganstvo IN. Laufam ker mi je fajn. In vse skupaj ima en večji namen. In ko združim ultratek in veganstvo, to postane dobra reklama za nekaj v kar verjamem. Ker sama zase govori, da zmoremo. #veganpower! ❤

Zadnje čase opažam veliko “slabe” reklame, dveh vrst ljudi. (Slabe sem dala v navednice, ker je baje vsaka reklama dobra.) 😉

1. vrsta je tista, ki kadi, pije, žura njihova glavna skrb pa je imidž. Delajo vse kar je in, da dobr izpadejo. In seveda sovražijo nas vegane, ker smo taki hipiji, pa se imamo za nekaj več. Taka vrsta ljudi se obesi na dosežek nekega športnega vsejedca, v stilu: “Poglejte vi hipiji veganski, kaj se da na čevape.” #čevapipower #veganizm #vegan4life
Pustimo pri miru dejstvo, da ti ljudje sami niso dosegli nekih vidnih rezultatov na #čevape.

2. vrsta je tista, ki so dejansko aktivni, skrbijo za zdravje in dosegajo neke rezultate. Takšni ljudje, ker je zgleda kul, trenutno na socialnih omrežjih uporabljajo #veganism, #vegan, #vegetarian kot tihi način posmeha nam.
Ti isti ljudje, ki so športno aktivni, hodijo v hribe, tečejo, kolesarijo in tako radi napišejo kako je narava kul, med tekom prazno plastenko in gel vržejo v gozd, ne v kanto za smet.
Ker jim je narava očitno kul samo za Instagram in Facebook, ali pa ne kapirajo povezave, da bodo njihovi predragi hribi in jezera kamor hodijo plavat, čez par let, tudi zaradi njih polni smeti.

Tukaj so še taki, ki te vsake toliko časa označijo v kakšno krvavo objavo ali sliko mučenja živali in spodaj napišejo: MESOOOOO. Primitivizem prve vrste.

Sama sem pripravljena iti čez svoje prepričanje, za ljudi ki jih cenim. Pripravljena sem it v trgovino in za nekoga kupit meso, pripravljena sem it na piknik in cel dan jest bučke in kruh, ker drugega zame tam pač ni. Preko sebe sem pripravljena it, zaradi druženja, zaradi spoštovanja do drugih ljudi.

a5c4c84bcdccad87d4fe4dca6d4fadf7

Ne moti me sam posmeh nad vegani (kljub temu da je norčevanje iz ljudi, ki se vsaj trudijo narediti ta svet lepši in prijaznejši do vseh nesmiselno in totalno neumno). Sama imam dovolj dobro samopodobo, da ne rabim odobravanja in klanjanja “kul” ljudi. Vem kaj delam in to kar delam, delam iz srca, zase, predvsem pa za druge, za to, da se bi naslednje generacije rodile v vsaj takšen svet kot jaz, ne pa v slabšega. Ker se zavedam, da je pri skoraj 8 milijardah ljudi dobro in prav, da na planetu pustiš čimmanjši negativen odtis.

Kar me moti, je posmeh nad njimi:
Link: Meet your meat
In zdej pozivam vse tiste ljudi, da si vzamejo teh 12 minut, preden grejo kupit #čevape in si pogledajo ta video. Da ga ne preskočijo, ne previjajo naprej, da si ne pokrivajo oči. Da se soočijo s tistimi, iz katerih se v resnici s svojimi objavami delajo norca.
S tistimi, ki se borijo za svoje življenje, za zadnji žarek sonca na tem planetu do zadnjega diha.

Ker ko je višek tvojega dneva to, da napišeš #čevapipower, ali pa sarkastično uporabljaš #veganism res nimaš bit na kej ponosen. Zaradi tega je lahko ljudi sram.

Se je po vsem tem, ko živali jemo, oblečemo, obujemo, uporabljamo za zabavo v cirkusih in zoojih, jih uporabljamo za testiranje kemikalij, zasužnjimo, mečemo smeti povsod okrog, sežigamo gozdove, gradimo tovarne in jim jemljemo prostor… se je po vsem tem res treba še norce delat iz njih? In si ob tem mislit, da te to dela kul? 🙂

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s