Pot v veganstvo

Danes sem doma med iskanjem določene fotografije naletela na tole. Ta slika je verjetno nastala na kakšnem rojstnem dnevu, ob polni mizi.

 To sem jaz. Rodila sem se v “normalni” mesojedi družini. Moj ded, ki je sicer umrl preden sem se rodila, je bil mesar.
Odkar pomnim, se mi je meso upiralo. Ni mi bil všeč okus, in bog ne daj, da je bil zraven kakšen masten košček. (Aja, ne verjamem v boga.) Meso je bilo pravzaprav obema s sestro od nekdaj problem.
Kot otrok sem bila nora na živali in še vedno jih obožujem. Rasla sem s psičko samojedko in tudi vsako priložnost izkoristila za obisk pri babici na kmetiji. Rada sem šla v hlev med krave, v svinjak med prašičke v zajčnik med zajčke, v kokošnjak med kokoši. Kot vsak otrok, bitje nezmožno sovrašva, sem verjela v idejo o srečnih življenjih živali na kmetiji. 

Verjela sem, da so živali na svetu z nami, in ne za nas. V to verjemem še danes. Doma sem “reševala” ptičje mladičke, ki so padli z dreves, pa zgubljene ježke, žabe… Vedno sem imela kakšno novo misijo.
Z leti je otroško idejo o pravičnem svetu zamenjalo razočaranje, ko sem rasla z živalmi in nato videla koline, ter razsekane kose trupel bitij, ki sem jih imela za sebi enake, videla v trgovini. Ko sem bila stara 12 let, sem postala vegetarijanka. Sestra mi je sledila kakšne dve leti kasneje. Po sedmih letih vegetarijanstva sem postala veganka. Zakaj? Ugotovila sem, da je mlečna in jajčna industrija še slabša od mesne.

Ko to povem ljudje radi rečejo, da za mleko pa krava itak ne umre. Pravzaprav 90% mesa pride iz mlečne industrije potem, ko se izmučena krava po vsakoletni brejosti popolnoma iztroši in jo kot nekoristno smet pošljejo v zakol. Teličke samčke v pol leta napitajo in zakoljejo, samičke pa čaka enaka pot kot njihove mame.
Raziskave govorijo zase. Za vsak znanstven dokaz v prid mesne indrustrije obstajata dva, v prid veganstva. Razmerje je 1:2.
Razlogov za veganstvo je toliko, kot je ljudi. Meni so najpomembnejši etika, skrb za okolje in lastno zdravje.
Za vse tiste, ki ste se pripravljeni poglobiti in ste odprti do te teme, berite naprej. Na mesojedce ne gledam zviška, želim pa izzvati vaša prepričanja z naslednjimi dejstvi in vprašanji.

Etika:
Kako definirate suženjstvo? Je suženjstvo omejeno na ljudi? Na črnce, jude? Ali niso tudi krave, pujsi, piščanci, purani zasužnjenjeni? In če mislite, da niso zasužnjeni, kaj so potem? Svobodni?
A verjamete v humano klanje? Kako pravzaprav definirate humano? Če verjamete v humano klanje, verjamete potem tudi v humano posilstvo? Human uboj? Humano spolno nadlegovanje otrok? Humano suženjstvo?
Kaj je to holokavst? Je to masaker človeških, ali masaker nedolžnih bitij? Če je vaš odgovor, da gre za masaker nedolžnih bitij, potem nas to pripelje do holokavsta vseh holokavstov. Vsako leto na svetu ubijemo 150 miljard živali. Ta številka ne vključuje živali, ki jih ubijemo v “športih” kot so rodeo, petelinjih in pasjih bojih, ne vključuje živali v laboratorijih, živali, ki jih uspavamo v zavetiščih, živali v cirkusih.
Okolje:
Več kot 50% vseh toplogrednih plinov je posledica živinoreje.
Da nahraniš vegana, potrebuješ 20krat manj zemlje(polja), kot da nahraniš mesojedca.
Za pol kilograma govedine potrebujemo kar 9600 litrov vode, za pol kilograma tofuja pa 950 litrov. Človek, ki se pretežno prehranjuje z rastlinsko prehrano, lahko letno prihrani 870000 litrov vode.
Od leta 1970 smo posekali 90% amazonskega pragozda, da smo ustvarili polja, na katerih gojimo predvsem sojo, vso za hrano živali.
Kmetijstvo je razlog za onesnaženje 70% svetovne zaloge vode. V podtalnico namreč pronicajo odpadni produkti, ki so zbrani v bazenih ob klavnicah.
Če bi opustili živinorejo in bi namesto za prehrano živali uporabili žita za prehrano ljudi, bi lahko popolnoma izbrisali svetovno lakoto.
Zdravje:
Ste kdaj videli po TV reklamo za brokoli? Kaj pa za špinačo, bučke, korenje, mango, limone, kalčke, fižol? Redko kajne? Kaj pa za sir, mleko, skuto? Za meso? “Naše telo ga potrebuje.” Vmes med temi oglasi pa reklame za zdravila. “Liverin, razmastite vaša jetra.” Prav ironično.
Dokazano je, da meso, mlečni izdelki in jajca vplivajo na nastanek raka, srčnožilnih bolezni, diabetesa, debelosti, astme, osteoporoze itd.
V državah, kjer spijejo največ mleka, je osteoporoza najbolj pogosta. Čudno, kajne? Glede na to, da naj bi mleko pili prav zaradi kalcija, ki krepi naše kosti.
V državah, kjer pojejo zelo malo ali nič mesa je pojav raka in drugih z mesom povezanih bolezni za več kot desetkrat manjši. Smrtnost je nižja.
Meso in jajca naj bi jedli, da v telo vnašamo “zdrave” maščobe in veliko beljakovin, ki gradijo naše mišice. Kljub vse večjemu konzumiranju mesa pa smo kot populacija vse bolj bolni, vse bolj šibki in vse bolj debeli.

Skratka, razlagov, da naredimo spremembo in se odločimo za drugačno pot, je mnogo. Razlog, za to, da še naprej uživate mesne izdelke pa le eden: nevednost. Kajti ko je človek seznanjen z dejstvi, je težko ljubitelj živali, če še naprej je meso. Lahko je ljubitelj mačk, ljubitelj psov, ljubitelj živali pa ne. Težko je miroljuben, če miru ne širi tudi na krožniku. Težko je naravovarstvenik.
Lahko je le aroganten do problema, ki se dotika nas vseh.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s