Ne treniram

Jaz se samo veliko premikam. Po hribih. In skoraj ni stvari na tem svetu, ki bi jo trenutno imela raje.

Vsi citati ala: “Suffer now and live the rest of your life as a champion,” in “Pain is temporary, pride is forever,” pri meni ne držijo vode. Takšen pristop se mi zdi zgrešen, življenje pa prekratko, da bi ga zapravljala za nekaj, pri čemer ne uživam. Sej veste, tik-tak, tik-tak. Še manj, da bi se ukvarjala s športom, da bi poslušala slavospeve in bi me potem trepljali po rami v stilu: “svaka čast.” Ne rabim tega.
Nimam napisanih treningov. Jaz grem samo mal laufat, včasih vsak dan v mesecu. Včasih imam cel teden pavzo. Preveč imam rada tek in to svobodo, ki jo daje, da bi lahko imela nek sestavljen plan. Danes intervali na stadionu, jutri 10km pri takem pulzu, pojutrišnjem 30km easy. Ni variante.

April se je iztekel. Bilo je nekaj smučanja, tekma v Istri, prvi odstop, pa veliko lepih poti, spontanih kratkih tekov, ki so se kot rada rečem “mal zavlekli” v konkretne razdalje.

Summa summarum, kilometrov je bilo ta mesec 340, pozitivnih višincev pa 13100m.

11136757_10205907628481530_1678060507051818723_n

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s